prestopíti — in prestópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice // priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo 2. med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràg — prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrám — tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hŕstati — am nedov. (r̄) dajati kratke, rezke glasove: bal se je prestopiti, da suhljad ne bi hrstala / pesek hrsta pod škornji / konja sta hrstala iz jasli hrstajoč jedla hrstajóč a e: vranec je hrstajoč jedel seno; hrstajoč sneg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izstopíti — in izstópiti im dov. (ȋ ọ ọ̑) 1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili 2. priti iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katoličánstvo — a s (ȃ) star. 1. nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri; katolištvo, katolicizem: njegovi prijatelji so vedeli za njegovo katoličanstvo 2. katoliška vera: prestopiti h katoličanstvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lokálka — e ž (ȃ) redko lokalna proga, lokalni vlak: opustiti lokalko / prestopiti na lokalko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúža — e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêja — e stil. é ž, rod. mn. mêj in mejá (é) 1. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja: meja poteka, teče po vrhovih gor; označiti mejo; državna, občinska meja / Jugoslavija in Madžarska imata zelo dolgo skupno mejo; prestopiti mejo / ta meja je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprestópen — pna o prid. (ȅ ọ̑) redko, v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta tudi nèprestôpen pna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄; ȅ ó ȅ ō) ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odráslost — i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika